Tulii

Tulijan palaižed kubižen santimetran kohtha

69	0 2 8 31 18 8 2
Tm 168,93422
Tulii

Tulii (Tm — thulium latinan kelel) om 69nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes, lantanoidoiden gruppaspäi (koumanz' grupp, kudenz' period), vanhtunuden klassifikacijan mödhe — koumanden gruppan laptalagrupp, IIIB.

Ühthine ümbrikirjutand[vajehta | vajehtada tekst]

Element om harv londuses lujas, kaikiš harvemb lantanoidoiden keskes^[1], pala Man kores — 0,27 grammad tonnas. Ročine Per Teodor Kleve-himik avaiži tulijan hapandust vl 1879. Nimitihe mifižen Tule-saren mödhe (latin.: Thule, grek.: Θούλη Fula), sijatihe sidä Evropan pohjoižes. Amerikaine Teodor Uil'jam Ričards-himik sai metallad ezmäižen kerdan vl 1911 i märiči sen atommassad.

Tulii ližadab substancijoiden vajehtusen pigut ristitun hibjas, segojad solad oma vähätoksižed. Kazmused läz ei otkoi tulijad südäimehe.

Fizižed ičendad[vajehta | vajehtada tekst]

Tulii om pehmed da tagokaz, notked hobedakaz mametall. Kristalline segluz om geksagonaline ninev.

Atommass — 168,93422. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 9,321 g/sm³. Suladandlämuz — 1818 K (1545 C°). Kehundlämuz — 2223 K (1950 C°).

Londuseline tulii kogoneb üks'jäižes stabiližes ¹⁶⁹Tm-izotopaspäi. Tetas 34 radioaktivišt izotopad 145..168, 170..179 atommassanke, i 26 izomärad. Niiden keskes kaikiš hätkembad oma ¹⁷¹Tm-izotop 1,92 vot pol'čihodamižen pordonke, ¹⁷⁰Tm (T_½=128,6 päivest) i tulii-168 (93,1 päivest). Kaikiš hätkembad eläjad izomärad oma ^164mTm (T_½=5,1 minutad) i ^161m1Tm (läz vit minutad). Izotopad čihotas β- i protonižen (izotopad 146, 147, 149), α- i β-čihodamižen (izotopad 153..156) vai muite β-čihodamižen kal't (kaik toižed), kebnembad kändasoiš erbijaks, jüžmakombad itterbijaks, izotopad 168 i 170 — molembikš, izotopad 149, 153..155 — erbijaks i gol'mijaks.

Kävutand[vajehta | vajehtada tekst]

Kävutadas tulijad elektronikas (informacijan kandajad, termoelementad) i optikas (lazerad), üläveimiden palaks, evron banknotoiš. Ottas kävutamižhe radioizotopoid röntgensädegoičendan purtkeks portativižen medicinižen diagnostikan täht.

Metallan päeksportör — Kitai, mugažo om sen löudmižsijid AÜV:oiš, Kazahstanas, Venämas, Ukrainas, Avstralijas, Brazilijas, Indijas i Skandinavijas.

Homaičendad[vajehta | vajehtada tekst]

↑ Leenson I.A. Химические элементы за 60 секунд (Himižed elementad 60 sekundas). — M.: AST, 2016. — 160 lp. — Lp. 48. — (70 faktad). (ven.) ISBN 978-5-17-096039-2.

Irdkosketused[vajehta | vajehtada tekst]

Tulii Vikiaitas

[1] Leenson I.A. Химические элементы за 60 секунд (Himižed elementad 60 sekundas). — M.: AST, 2016. — 160 lp. — Lp. 48. — (70 faktad). (ven.) ISBN 978-5-17-096039-2.

[1]